Smo že na poti

Danes sva se z Aljo zbudili ob 4.40 zjutraj, saj se je začel dan odhoda. Naročili sva taksi in se odpravili proti železniški postaji. Pot z vlakom je potekala brez problemov in minila je hitro. Na vlaku sva imeli wi-fi, zato sva se lahko zamotili z gledanjem filmov. Prestopili sva v Tikurili kjer sva imeli naslednji vlak že kar čez 3 minute. Morali sva zelo pohiteti, da sva ga ujeli, saj nisva imeli prav veliko časa preden sva se morali “check in-ati”. Na letališču sta naju pričakala Anže in Gašper, da smo se skupaj odpravili čez varnostni pregled.

Polet na Poljsko je potekal umirjeno in končno smo spet videli malo sonca, ko smo poleteli nad oblake. Pogled je bil res enkraten. Leteli smo približno eno uro in pol, nakar smo prispeli na Poljsko. Imeli smo skoraj dve uri časa preden je avion vzletel, zato sva se z Aljo odločili, da si greva v Viktoria Sicret pogledati parfume in pa nekaj jesti. Naslednji let smo imeli ob 14.50, prej pa se je naše potovanje še malo popestrilo. Rečeno nam je bilo, da na naslednji let pridemo le z osebno izkaznjico, karte pa naj bi dobili na “check in-u”. Ura je bila že 14.45, ko smo želeli vstopiti, nakar nam je gospa rekla, da bi morali karte pripraviti prej. Začeli so delati živci, saj nismo želeli ostati sredi Poljske, na srečo pa je gospa na vhodu uredila situacijo in lahko smo se vkrcali. Prihod na Brnik pa ni bil prijeten , saj na žalost z nami niso prispeli naši kovčki. Tako pa se je naše potovanje končalo. Finsko bom pogrešala, sem pa tudi vesela, da spet vidim Slovenijo.

Oglejte si tudi