Brez navigacije

Z Janom sva bila v mestu. Ker nama je bilo dolgčas sem predlagal eno igro. Oba sva dala telefone v žep in sva poizkusila priti nazaj v dom. Podala sva se na pot. Pariz je velik in je zelo težko priti kamor želiš. Hotela sva priti na metro vendar nisva našla nobenega. Hodila sva več kot eno uro. Videla sva veliko zanimivih stvari. Po dolgi hoji sva končno prišla do metroja. Ker sva metro že obvladala sva vedela, da morava nekako priti na metro M1 ter na končno od tega metroja. Od končne sva šla na tramvaj in že sva bila na poti do doma. Ugotovila sva, da v Parizu ne bova mogla preživeti brez telefona, tako da ga ne smeva izgubiti. Končno sva prišla domov, se preoblekla ter se odpravila v menzo, kjer sva pojedla zasluženo večerjo. Po večerji sva si rekla, da morava napisati blog. In tako je nastal ta blog.

Oglejte si tudi