Na izmenjavi v Jyväskyli sem se imel priložnost pogovarjati tako s profesorjem kot z dijakom šole Gradia. Pogovor z dijakom se je začel med odmorom, ko je sam sedel za mizo. S prijateljem, ki je prišel z mano na izmenjavo, sva pristopila k njemu in začela pogovor. Čeprav je imel težave z izražanjem v angleščini, je kmalu postal bolj odprt, ko je izvedel, da nisva iz Finske. Takrat je začel govoriti več o mestu.
Dijak je opisal Jyväskylo kot zelo nedružabno mesto. Poudaril je, da je zelo malo prostorov za druženje, kot so parki ali drugi javni prostori, kjer bi se lahko mladi sproščeno zbirali. Po njegovih besedah je mesto delovalo depresivno, kot da mu manjka živahnosti in priložnosti za druženje.
Medtem je bil moj pogovor s mentorjem popolnoma drugačen. Z njim smo se veliko pogovarjali že v prvem tednu, saj nas je peljal po celem mestu in nam pokazal različne lokacije, ki bi jih lahko obiskali.
Eden od profesorjev je pred poučevanjem kar dvajset let vozil tovornjak. To ga je popeljalo v številna različna mesta po Finski. Njegove zgodbe o življenju na cesti so bile polne zanimivih dogodkov.
Posebno zanimiv pa je bil pogovor z dijakom, ki je pred petimi leti prišel na Finsko iz Zambije. Medtem ko domačini vidijo mesto kot depresivno, on vidi Jyväskylo kot deželo priložnosti. Pohvalil je finski izobraževalni sistem in možnosti za zaposlitev, ki jih tukaj vidi. Zanj je Jyväskylä obljubljena dežela, polna potenciala.
Ta kontrast me je presenetil. Razumel sem, da tisti, ki pride iz slabšega stanja v boljše, vidi veliko več kot tisti, ki je stalno v dobrem. Medtem ko domačini morda vidijo pomanjkljivosti svojega mesta, nekdo, ki je prišel iz povsem drugačnega okolja, v njem vidi upanje in priložnosti.
Spoznal sem, da nekdo, ki prihaja iz popolnoma drugačnega okolja, opazi marsikaj in vidi kraj drugače kot nekdo, ki je tam preživel vse življenje.
Zdravo, sem Edin in obiskujem program Logistični tehnik. V okviru projekta Erasmus+ sem na štiritedenski mobilnosti v mestu Jyvaskyla na Finskem.
