Izolirana država na severu Evrope
Finska je ena izmed najbolj kulturno izoliranih držav v Evropi, hkrati pa tudi država, katere jezik razume najmanj ljudi. Je tudi najbolj severna država Evropske unije. Kljub njeni velikosti (meri za 17 Slovenij) v njej živi le 2,5 krat več ljudi kot v Sloveniji. Na Finskem se pogosto zgodi, da je najbližji sosed tudi sto kilometrov daleč, zato ni čudno, da je na Finskem več kot sedemdeset telefonskih družb. Nokia, največja prodajalka mobilnih telefonov na svetu, ima doma veliko dela.
Finska leži med Švedsko na zahodu in Rusijo na vzhodu ter ima tudi kopensko mejo z Norveško. Večina Finske je dokaj ravna s povprečno nadmorsko višino med 120 in 190 m. Najvišji vrh ja 1324 m visoki Haltiatunturi. Nekaj več kot četrtina finskega ozemlja leži znotraj arktičnega kroga. To območje je najbolj hribovito, na severozahodu, blizu meje z Norveško. Pod Finsko spadajo tudi Alandski otoki, ki ležijo izolirani v Bodenjskem zalivu, delita pa si jih Finska in Švedska.
Prebivalstvo
Finska ima 5,2 milijona prebivalcev, gostota naseljenosti pa je tako le 17 prebivalcev/ km2 kopnega. Uradna jezika sta finski in švedski, na Laponskem pa tudi jezik Laponcev oz. ljudstva Sami. Laponska se razprostira na Finskem, Norveškem, Švedskem in v Rusiji, ljudstvo Sami pa se ukvarja s kmetijstvom, gozdarstvom, ribolovom in rejenjem severnih jelenov. Finščina se uvršča v ugrofinsko skupino jezikov skupaj z estonščino in drugimi podobnimi jeziki ter z madžarščino, ki spada v drugo vejo te jezikovne skupine. Uradni status švedščine izvira še iz časov, ko je Finska spadala pod švedsko krono. Angleščina je sčasoma postala najbolj popularen tuji jezik, govori pa jo večina ljudi.
Podnebje
Zaradi zemljepisne lege je na Finskem, razen ob morju, celinsko podnebje. Vpliv Zalivskega toka je komaj še zaznaven, vendar pa so poletja v primerjavi z drugimi deželami na enaki zemljepisni širini še razmeroma topla. Tudi na severu so temperature poleti, ko sonce spremeni noč v dan, še prav mile. Zime pa so dolge in ostre, z dolgotrajno snežno odejo, ki jo samo na jugu kdaj pa kdaj načne kakšna odjuga. Na Laponskem velja -15 °C za običajno zimsko temperaturo, včasih pa doseže mraz tudi -40 °C. To ni nič čudnega, kajti onkraj polarnega kroga se v decembrskih in januarskih dnevih pokaže sonce nad obzorje največ za nekaj minut. Nekaj blagega vpliva na podnebje ima Baltsko morje, vendar le takrat, kadar ni zamrznjeno. Od decembra do aprila sta severni del Botnijskega zaliva in deloma tudi srednji del Baltskega morja prekrita z ledom in takrat učinkujeta kot hladilnik.
