Profesorice so tutorjem podarile knjigo o svetovno znanih narodnih nošah. Na slovenskem modelu sem prepoznala svojo postavo in tako sva z profesorico Rio padle v pogovor o narodnih nošah. Naslednji dan je prinesla narodno nošo svoje mačehe, ter knjigo o vseh finskih nošah. Tako kot pri nas imajo tudi tam več vrst narodnih noš. Južni del finske nosi noše bolj podobne ruskim, severni del pa bolj podobne švedskim. Profesorica Ria nam je razložila, da narodne noše nosijo ob posebnih praznikih, kot so Božic in dan državnosti. Povprašale smo jih tudi glede Finskih tradicionalnih jedi. Najbolj značilen je ajdov kruh v katerem je v sredini skuta. Sama sem opazila, da v vsak kruh dodajo začimbo rožmarin, tudi k sladkim jedem. Prav tako je zelo popularna kava, na katero so zelo ponosni. Ostala hrana je za moj okus zelo ne tradicionalna slovenski. Po vprašanju kje bi lahko probale to hrano, nam ni znala odgovoriti, saj je ne jedo pogosto. Nato smo pogovor nadaljevali s tradicionalno glasbo, ki je pri njih v nasprotju z našo žalostna in otožna. Celo uro smo si z dijaki izmenjevali moderno in tradicionalno glasbo naših držav in se s tem zelo povezali. Prišli smo do ugotovitve, da smo Slovenci zelo vesel narod. S tem pogovorom sem začela pogrešati dom. Komaj čakam, da pridem nazaj domov in mi babi speče en domač, dober jabolčni štrudelj.