Najin zadnji dan v Ivecu je bil kar čustven. V Ivecu je tradicija, da ko ima nekdo rojstni dan mora tisti vedno prinesti torto. Če je ne, pravijo da ga zelo grdo gledajo. Midva sva se za najino poslovilnico odločila prinesti donute, sok in kolačke. Fantje so bili kar veseli. Zadnji dan sva delala normalno, bilo je veliko smehov in malo žalosti iz najine strani, saj sva se s fanti res ujela. Pogrešala jih bova mucho. Dobila sva tudi Instagram imena od nekaterih, da lahko obdržimo stike tudi iz Slovenije. Od glavnega šefa pa sva dobila maketo pravega Iveco tovornjaka za spomin. Ko pa je odbila ura 3. pa je prišla še druga izmena super fantov. Prosila sva jih, naj se vsi vzdrževalci podpišejo na najine Iveco majice, doma pa ju obesiva na steno, da imen nikoli ne pozabiva. Bilo je veliko objemov in pozdravov, skoraj mi je pritekla solza. Od vseh sva se poslovila in se še zadnjič počasi odpravila proti garderobi. Španija je bila izjemna. Doživeli smo veliko nepozabnih trenutkov, smešnih scen in užitkov. Spoznala sva veliko novih prijateljev. Videl in izkusil sem ogromno novih stvari. Pridobil sem tudi veliko praktičnega znanja iz elektro tehnike, ki mi bo definitivno prišla prav. Vsem priporočam ogled Madrida in njegove prelepe znamenitosti, mesto je prijazno in takoj bi šel nazaj. Sedaj pa nazaj v realnost, nazaj pred šolske učbenike in profesorje. Upam pa, da se bom s Španijo še kdaj spet srečal.