hej hoj!
Nisem čisto prepričana, če lahko hrano tukaj primerjam s hrano doma. Seveda hrana na Finskem ni slaba, pa vendar vseeno nič ne presega domače goveje juhe, ocvrtega zrezka in nekaj praženega krompirja. V šoli smo imeli pri vsakem kosilu, ne glede na to ali je bila to kakšna juha enolončnica, meso, krompir, testenine, zraven tudi več vrst solate (paradižnik, zelena solata, kumare in podobno). Na začetku nisva morali čez to, da imajo zgolj samo sladke prelive za solate in ne kisa ter olja. Ampak, sva se privadili tudi tega in sva zgolj samo solili solato. Poleg vsakega kosila pijejo tudi mleko ali vodo. Za povrh vsega pa zraven zmeraj lahko vzameš krekerje, ki si jih namažeš z margarino. Na prvi pogled bi lahko kosila potem označili tudi, kot zdrava in nič mastna (kar že zelo močno pogrešava haha:) ). S prva se nama je zdelo to zelo čudno in ne najbolj užitno. Dan za dnem pa sva se počasi navadili, no samo na krekerje in solato. Tega z mlekom verjetno ne bova nikoli razumeli. Hrano imajo začinjeno na čisto drugačen način, kot mi. V veliki večini sva zasledili pekoče začimbe, po navadi je bil to čili ali pa kaj podobnega. Ker pa je Finska skandinavska država, imajo na jedilniku velikokrat jedi z ribami. Tudi na to sva se morali kar privaditi. Velikokrat sva na krožnik dobili tudi neolupljen kuhan krompir, kar sklepava, da je to pri njih navada. Konec koncev sva se na hrano navadili. Sedaj pa, ko je konec se veseliva tudi nekaj domače mastne hrane, ki je tukaj sigurno nisva jedli.
Do naslednjič,
Ana in Aneja