Ravono sem zakljucil vaje in se odpravljal na tek, pred dijaskim domom sem se se malo raztegoval. Do mene pa je pristopil gospodic blizu 30ih. Ogovoril me je po dansko, nevem kaj. Povedal sem mu da naj poizkusi anglesko in odvrnil je ,,yea man no problem”. Malo sva se pogovarjala in dogovorila za pijaco. Odtekel sem svojo progo. Se stusiral in preoblekel, nato pa sva se dobila zunaj. Skupaj sva odsla v mesto na pijaco. Ko sem mu poveda da prihajam iz Slovenije so sledile besede iz njegovih ust ,,ma dze si brate”. 
Povedal mi je da od tretjega leta zivi na danskem in da vsaka leto enkrat hodi v Bosno. Pogovor se je nadaljeval in malo sem ga povprasal o dancih in njihovi mentaliteti. V treh tednih sem si ze naredil svoje teze, glede na moja opazanja. Povedal mi je da so danci zelo zaprti. Vecinoma se druzijo samo z tistimi ki jih poznajo od prej. Zato je tezko sklepat nova prijatelstva. Vecina prebivalstva govori zelo dobro anglesko, ampak ko te slisijo da ne govoris dansko, jih se tiste, ki so se bili pripravljeni pogovarjati, mine zelja po pogovoru. 
V prostem casu je velika vecina dancev na svojih racunalnikih, starejsi pa so predvsem vrtickarji. Povedal sem mu da so danci po statisticnih podatkih najbolj srecen narod na svetu. Na kratko se je nasmehnil in povedal, da je na danska v vrhu na lestvici depresivnih ljudi. Kar je malce ironicno… Podvomil sem v te podatke in jih preveril. Bo ze drzalo. Ampak zakaj? Po teh podatkih bi si mislil da so razlike med ljudmi zelo velike in da je ogromno dogajanja. Temu ni niti priblizno tako. Obiskal sem ze kar nekaj drzav in nobena se ne more niti prblizno kosati z Dansko ce govorimo o monotonosti ljudi in cele drzave.
Ze res da so brez obvez, zaradi njihovih visokih davkov, vendar tako kot jim davki odpravijo ogromo opravil v zasebnem zivljenju, je podobno tudi glede sole in drugih stvari. Ce govorimo o monotonosti naj vam dam samo primer.
Udelezil sem se nogometne tekme, na kateri je bilo nekaj vec kot 7000 gledalcev. Ko sem opazoval ljudi sem se moral zelo potruditi da sem nasel nekoga, ki nebi bil oblecen v odtenku sive, ali pa zelo hladne barve. Odpravil sem se po hrano in pijaco, saj rad poizkusam nove stvari. Na celem stadionu so prodajali samo 1 vrsto klobase in samo eno vrsto piva. Rekel bi, super, za vse enako in tako naprej. Vendar je tako pri vseh stvareh. Res je tudi da ima vsak svoj okus in zelje, zato tudi to vrjetno ustreza vecini prebivalcev. Ocitno pa ne vsem, zato tudi ta depresija.
Moje mneje: V zivljenju na danskem ni nic slabega, ampak dobrega tudi ne.
