Tervee,
ker je Finska dežela Božička, severnih jelenov, gozdov, savne, avrore borealis ter seveda jezer, katera prekrivajo kar 10% celotne Finske. Imajo jih več kot 168.000, ki pa v mrzlih zimah zamrznejo, zato ima ”vsak” Finec doma svoj par drsalk. Lahko bi rekli, da se Finci prej naučijo drsati, kot hoditi.
Od kar smo prišli na Finsko sva z Ano iskali, kje bi si lahko izposodili drsalke. Vendar neuspešno, preprosto se jim ne splača, ker ima vsak svoje. Ker pa ne obupava tako zlahka, sva v šoli povprašali Tommija, kje lahko dobimo drsalke. Že s prvim telefonskim klicem, smo dobili v izposojo šolske drsalke. Javna drsališča so ob določenih urah brezplačna (običajno 1h na dan, nekajkrat na teden), zato smo se takoj po šoli odpravili do bližnjega drsališča. Drsališče se skriva kar nekaj metrov pod zemljo, tako da te do dvorane pripelje dvigalo. Kot smo do sedaj že ugotovili Finci delujejo na princip ”če se neki gremo, se gremo ornk”. Dvorana je bila res velika, v njej sta bila 2 drsališča oz. bi lahko rekli 2 hokej igrišča. Na enem je potekal trening hokejistov. Drugo igrišče, pa je bilo popolnoma pripravljeno na drsanje. Led je bil ”svež”- brez sledi drsalk, kar je v Sloveniji težko doživeti.
Končno smo dočakali, po treh tednih iskanja drsalk smo le stopili na led. Sprva nas drsalke niso najbolj ubogale, vendar smo jih kasneje le uspešno ukrotili. Mislim, da lahko rečem da smo se res zabavali.
Za popoln zaključek dneva, pa nama je Timo prinesel vsaki en šopek vrtnic.
Upam, da še kdaj ponovimo.
Seon moro 😉
Aneja & Ana
