Danes zjutraj sem se zbudil čisto naspan in spočit. To je seveda zelo dobra stvar, saj pojma spočitost in naspanost nista ravno pogosta, ker je postelja zelo neudobna. Ravno zato sem že v prvih desetih minutah dneva dobil občutek, da je to prelepo da bi bilo res.
In res stopim iz sobe na hodnik in se spomnim, da sem pozabil vzeti varnostni brezrokavnik, ki jih potrebujemo v šoli. Seveda nameravam nazaj v sobo, da bi ga vzel, a pride do zapleta. Za vstop ima vsaka soba svojo kodo, ki jo uporabimo tudi za vstop v sam hotel. Do sedaj je ta koda vsakič delovala a seveda se je dan prelepo začel, da bi lahko tako ostalo. Koda ni delovala. Iz sosednje sobe nato pride sošolka Mojca in še njej pravim naj poizkusi če njej koda deluje. Seveda tudi njej ni delovala. Ker se nama je že malo mudilo se odločiva, da pustiva pri miru dokler ne prideva domov, saj je to verjetno kratkotrajna težava, ki se bo rešila sama. V šoli je glede na začetek dneva vse potekalo presenetljivo dobro. Vozila sva šolski traktor Valtra in kolesni nakladalnik Volvo. 
Kosilo je bilo odlično sladica pa še bolj. Nato je kar hitro prišel konec delovnega dne in peš sva se odpravila na avtobusno postajo, kjer sva počakala na avtobus. Celo pot sva vsak pri sebi močno upala, da bo koda čudežno delovala a žal temu ni bilo tako. Ostala sva zunaj na mrazu pred hotelom a nato je k sreči nekdo odprl vrata ko je odhajal iz hotela. Hitro sva izkoristila priložnost in ušla mrazu v avlo. Iz tam sem poklical pomoč gostom hotela saj recepcije nimamo. Tam so mi razložili, da že 10 dni zamujava z plačilom zato so nama kode blokirali meni pa nikakor ni bilo jasno saj naj bi bilo že v naprej vse plačano. Odločil sem se, da pokličem našo koordinatorko Smilijano, ki bo sigurno vedela kaj v tej situaciji narediti. Seveda spet pride do zapleta, saj nikakor ne morem prepričati svojega ˝˝pametnega˝˝ telefona, da je številka, ki sem jo vnesel sigurno pravilna. Nato jo uspešno pokličem iz sošolkinega telefona. Dogovorimo se, da bo ona uredila to težavo.
Ugotovili smo, da je šlo za sistemsko napako v upravi hotela, ki ni bila naša krivda. Sporočili so nama nove kode, nato pa sva oba, sicer malo živčna, končno lahko prišla v svoje sobe.
Upam, da bo takšnih dogodkov čim manj, saj se je z takšnimi težavami še toliko težje spopadati samo z uporabo tujega jezika.
