Od majhnega sem vajen domače slovenske kuhinje. Obožujem njene okuse, seveda pa z časom le-te pridejo v navado in se nam nič več ne zdijo posebni.
Kulinarika je ena izmed vodilnih poglavij, ki mi pri potovanju vzbujajo nekakšen strah oziroma negotovost. Kljub vsem podatkom, ki jih lahko na internetu pridobimo o državi kamor potujemo, nam noben podatek ne more pokazati dejanskega okusa in reakcije našega telesa nanj. Hrana pa je seveda ena izmed osnovnih človekovih potreb, prav zato je prav, da nam ni vseeno kaj jemo.
Finska je znana po jezerih, zato so tudi v prehrani zelo znani po ribah in ostalih ribjih jedeh. Sam nisem prav velik ljubitelj rib in morske hrane, zato jih zaenkrat tukaj še nisem poizkusil jih pa nameravam.
Do sedaj me je njihova šolska prehrana izredno presenetila. Zjutraj okoli devete ure imajo organiziran zajtrk, ki je brezplačen za vse dijake. Postrežejo jim z ovseno kašo, kateri lahko po želji dodajo sladkor, marmelado in podobno. Organizirano imajo tudi kosilo v šolski menzi, ki pride na vrsto ob enajsti uri. Velik del predstavlja krompir, testenine, goveje, piščančje meso in podobno. Najbolj me je presenetilo sadje poleg zelene solate. Sprva sem bil malo začuden nato pa sem poizkusil. Kombinacija zelene solate in lubenice je naravnost neverjetna. Svežina, ki jo okusimo je sicer zelo nenavadna za solato ampak ne potrebujemo niti olja, soli in kisa, ki jih pri nas po navadi uporabljamo, da je solata okusna.
Poizkusil sem tudi jed, ki je sestavljena iz kuhanega krompirja in hrenovk v nekakšni sladki gosti omaki z solato iz čičerike, koruze in paprike. Zopet sem okusil nenavadno sladke okuse, ki pa po nekaj grižljajih zelo lepo povežejo celotno jed.
Finska kulinarika me je do sedaj pozitivno presenetila in upam da tudi v naslednjih tednih ostane tako.
