Pariški metro

Pariz je med francoskimi mesti najbolj naseljeno. Samo mesto ima čez 2 milijona prebivalcev, skupaj s predmestji pa predstavlja kar 19 % celotnega prebivalstva Francije. Zato je najbolje, da se za vožnjo po mestu Pariz poslužujemo javnega omrežja avtobusnih, tramvajskih, metrojskih in vlakovnih linij. No, lahko se poslužujemo tudi omrežja kolesarnic in izposoje električnih skirojev.
Razne aplikacije nam natančno svetujejo, kako priti iz kraja kjer smo nastanjeni do kraja kamor želimo.
V tem blogu bom predstavil, kako so gradili pozemno železnico, imenovano metro.
Pariški metro, kakršnega poznamo danes na 86,9 km2 obsega 16 povezav, s skupno dolžino 197 km podzemnih prog. Na zemljevidu jih prepoznamo po določeni barvi in številki. V samem mestu je 302 postaj metroja. Pariški je drugi najbolj obremenjeni metro v Evropi (prvi je Moskovski). Dnevno prevozi 4,5 milijonov potnikov. Periški metro ni bil prvi metro na svetu. Je pa podzemna postaja »Chatelet Les Halles« največja na svetu in povezuje 5 prog metroja in 3 vlakovnih povezav. Na 62 podzemnih postajah potniki prestopajo na druge linije.
Metro so začeli graditi zaradi prevelike poseljenosti mesta pa tudi zato, ker je bila cena morebitnega odkupa posesti za gradnjo prog bila previsoka. Prva linija je bila odprta 19. julija 1900, v času druge svetovne razstave in drugih olimpijskih iger. Do prve svetovne vojne (1914 – 1918) se je sistem naglo širil. Leta 1920 je bil jedro metroja končano – središče mesta pokrito. Razširitev v predmestja in linija 11 je bila zgrajena v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem je morala mestna oblast pomiriti Parižane, saj so začeli dvomiti v varnost podaljšanih linij v industrijska območja. Ker v mreži metrojev zaradi hitrejših vlakov in prevelike bližine postaj ni bilo mogoče več graditi novih povezav, so v začetku šestdesetih letih uvedli vlakovne povezave in tramvaje.
Zanimivosti:
Prve linije metroja so  gradili v dnevnem kopu – zgradili tunel in ga na to zasuli z zemljo.
Gradnja je potekala v javno-zasebnem partnerstvu: mesto je zgradilo tunele in nekaj infrastrukture, zasebna podjetja pa so morala zagotoviti vlake in ostalo infrastrukturo.
V času druge svetovne vojne so tiste postaje, ki so bile skopane preplitko pod površjem, zaprte zaradi nevarnosti bombnih napadov. Francoski uporniki so sistem tunelov koristili za izvedbo hitrih napadov na okupatorje po celem mestu.
Nekatere postaje se po drugi svetovni vojni niso nikoli ponovno odprle.
Še vedno je v uporabi 86 originalnih, prvotnih vhodov v podzemlje metroja.
Ime »metro« izhaja iz imena podjetja, ki je upravljalo podzemno železnico:  »Compagnie du chemin de fer métropolitain de Paris« (Železniško podjetje metropolitanskega Pariza), ki so ga skrajšali na “Le Métropolitain” in poenostavili na »Metro«.

Oglejte si tudi