Ni levih zavijalnih pasov. Kot voznik moraš prvo zaviti desno, nato obrniti, ter naravnost prečkati križišče. Posebnost imajo nekatera krožišča, ki vsebujejo semaforje, kljub temu, da se premikaš v krogu. V mestu je zelo veliko širokih cest, najbolj se to pozna na glavnih vpadnicah v mesto. Na vpadnicah so tudi kolesarski pasovi, ki so umeščeni tudi v sredino ceste, med smernima pasovoma. Znotraj sosesk se pa najdejo zelo ozke ulice. Ob cestah so večinoma povsod drevesa, kar nekoliko olepša ulico. Manj zastojev je po cestah kot pri nas, to se pokaže najbolj med konico, ko ni občutnega podaljšanja potovanja. Na cestah je veliko šol vožnje, to sem najbolj opazil, ko sem šel na delo v podjetje Avanti, zato ker se veliko glavnih voženj začne in konča ob letališču, katero je bilo blizu poti v podjetje. Ogromno prometnih nesreč je na cestah. V podjetju Avanza, kjer smo en teden delali, smo izvedeli, da imajo vsak dan nesreče na cestah, ter da potrebujejo pomoč pri popravljanju avtobusov s podjetjem, ki je specializirano na tem področju. Veliko je tudi avtobusnih linij, saj smo videli tudi linijo s številko 60. Okoli mesta potekata dve krožni liniji, ena v smeri urnega kazalca, druga nasprotno. Ti dve liniji smo velikokrat uporabili, ker imata postaje blizu našega apartmaja, šole, ter glavne železniške postaje. V mestu je mnogo avtobusnih postaj, nekatere celo ena za drugo. To nas je parkrat zmedlo, ker kljub temu, da neka linija poteka po cesti, kjer je neka postaja, nima linija tam postaje, vendar jo ima malo kasneje ali pa sploh ne. Zaragoza ima tudi tramvaj, katerega smo tudi parkrat videli in je bil v večino primerov zapolnjen. Glavna železniška postaja v Zaragozi se imenuje Zaragoza Delicias, kjer se nato proga spusti pod zemljo in se zopet pokaže na drugem koncu mesta.
Všeč mi je bilo, da ni »gužve« in da je več denarja bilo vloženo v javni promet. Mi pa ni bilo všeč, da je toliko prostora namenjeno cestam, tudi tam, ko to ni potrebno.
