Pogovarjal sem se z dijakom iz finske srednje šole Gradia, ki mi je zaupal svoje mnenje o življenju na Finskem. Dejal je, da se mu zdi življenje tam precej depresivno, saj je večino leta temačno in hladno. Po njegovem mnenju imajo mladi omejene možnosti za zabavo, kar pogosto vodi v občutek osamljenosti. Posebej je izpostavil pomanjkanje parkov, kjer bi se mladi lahko družili in preživljali prosti čas na svežem zraku. Povedal je, da v mestu Jyväskylä primanjkuje zelenih površin, kar omejuje aktivnosti na prostem. Pogosto se znajdejo v nakupovalnih središčih ali doma za računalnikom, saj drugih alternativ ni veliko. Po njegovem mnenju se finska mladina pogosto zateka k digitalnemu svetu, ker jim primanjkuje fizičnih prostorov za druženje. Dodal je, da bi bilo življenje v mestu bolj zanimivo, če bi imeli več rekreacijskih območij in dogodkov za mlade. Sam sem bil presenečen nad njegovim pogledom, saj sem vedno imel vtis, da je Finska dobro poskrbela za kakovost življenja. Razložil mi je, da sicer obstajajo lepi naravni predeli, a so ti pogosto oddaljeni in nepraktični za vsakodnevno druženje. Poleg tega je opozoril, da so zime dolge in mrzle, kar še dodatno omejuje možnosti za zunanje aktivnosti. Vprašal sem ga, ali obstajajo kakšni načrti za izboljšanje situacije, a je odgovoril, da ne ve za večje spremembe. Poudaril je, da se mnogi mladi zaradi tega želijo preseliti v večja mesta, kjer je več priložnosti za družabno življenje. Ob koncu pogovora mi je dejal, da sicer ceni finski izobraževalni sistem in stabilnost države, vendar si želi več priložnosti za sprostitev in druženje.
