Dan se je začel dobro, vsaj zame. Dobro začeti dan pomeni že to, da vstanem dovolj zgodaj in imam dovolj časa zase. Po zajtrku smo v naglici krenili proti šoli, a ker nihče ni popoln smo bili tam eno uro prezgodaj. A nič ni šlo v nič, saj sem se med tem pripravljal na predstavitve. 2. uri dolga vožnja proti Hamburgu je hitro minevala, saj se je kmalu videlo obzorjef enega večjih svetovnih pristanišč. Očarala nas je velikost pristanišča, kontejnerskih terminalov in število tovornih vozil, ki so prevažala kontejnerje. Najprej smo si ogledali ekološki hotel zgrajen iz lesa, poslušali predavanje o geografskih značilnostih mesta in gozdni problematiki, saj ima tam sedež organizacija za zaščito gozdov. Ogledali smo si tudi zbirko postavljeno na temo gozda, ki je vsebovala veliko zanimivih stvari.
Pot smo nadaljevali proti morju, kjer smo odšli na turistično vožnjo z ladjo. Videli smo mesto od znotraj, veliko zanimivih stavb, ladij in drugih objektov, ki služijo za raznorazne naloge v pristanišču. Na kratko smo si ogledali še staro jedro Hamburga, nato pa odhiteli na kosila, malice, kave in seveda obvezno po nakupih. Cene so nekoliko višje kot v Sloveniji, a vendarle smo v Hamburgu.
Tudi danes smo imeli pester dan, sploh dijaki, saj smo morali predstavljati šolo, Slovenijo in naše delo po razredih, a smo se kar dobro znašli. Že pohvala naših dveh profesorjev je bila dovolj in je poplačala naš trud. Po šolskih dejavnostih smo se odpeljali na sever, v kompleks kjer skrbijo za tjulne. Tam prebivajo ranjeni, ujeti in drugi. Bili smo priča kratki predstavitvi o samem centru, lahko smo si ga tudi ogledali. Hranjenje in zabava, izvajanje trikov, učenje je bilo zelo lepo opazovati, saj so to zares lepe živali. Krenili smo proti najbolj pričakovani atrakciji tega tedna. Hoji po morju. Tukaj sta plima in oseka bolj izraziti kot pri nas, saj je upad vode kar nekaj metrov. Ob tem pojavu nastane nekaj neverjetnega. 11 kilometrov dolga ravnina brez vode, samo blato. Pričakala nas je res enkratna vodička, polna znanja in talenta kako ga predati naprej, zato smo na ogledu res uživali. Sezuli smo čevlje in bosi zakorakali po vlažni mivki posuti s školjkami in drugimi prebivalci morja. Kopali smo jame in preizkušali meje težnosti in bilo je res enkratno. Večer smo z Adamom in Rokom preživeli v raziskovanju manjšega mesteca in pregledovanju trgovin, večino enakih kot v Sloveniji, le dražjimi.
