Naša izmenjava se je dobro začela, letenje je bilo za nekatere nova izkušnja. Po pristanku v Munchnu smo občutili velikost tega letališča. Seveda smo morali iti na kavo v Starbucks, ki pa je bila na drugem koncu letališča. Zato smo morali na poti nazaj skozi carinsko kontrolo, ki pa je malo bolj temeljita kot v Sloveniji, a smo jo preživeli brez zapletov. Malo pred vkrcanjem so nam še spremenili terminal in zato smo zelo hiteli na drug konec letališča. Hamburg je bil še malo večji kot prejšnji letališči kar je zanimivo videti. Takoj po prevzemu prtljage smo že sedeli v kombiju in drveli proti majhnemu mestu Marne. Po prisrčnem pozdravu smo odhiteli proti našim družinam. Komaj po pozdravu smo že odšli k mizi in jedli. Takoj sva bila deležne kritike, da jeva kot punčke. Tako je sicer pri vsakem obroku, res ne vem kaj pričakujejo od naju saj več kot jesti pač ne moreva sploh zato, ker praktično nič ne delava. Hrana je dokaj podobna naši, veliko mesa krompirja itd. Tudi vzamejo si več časa za kosilo in obroke nasploh. Presenečena sva bila tudi nad tem, da vsi hodijo v čevljih, hiša je nasploh zelo nizka in stalno sem pozoren da se ne zaletavam v podboje in stene. Petek je bil tako rekoč običajen dan, seveda zelo obilen zajtrk, kritika o tem da bova čez eno uro lačna, pobude naj vzameva hrano s seboj…, vstavimo se še na črpalki kjer je vse dražje kot pri nas. V šoli spoznavava vse Larisine prijatelje in učitelje, a končno srečava isto govoreče. Po predavanju o EKO turizmu so sledile delavnice po skupinah, kjer smo v mednarodnih zasedah odkrivali prednosti in slabosti eko nastanitev in ostalih panog. Nato je sledil orientacijski pohod po mestu v skupinah, ki pa nam ni bil povsem jasen. Spet smo se poslovili in odšli po svoje. Doma je že čakalo kosilo in pritožbe o ne lakoti. Z Adamom sva skupaj pri 5 članski družini, a sem vesel da je tako, saj bi bilo zelo tiho če bi bil sam. Sicer govorijo angleško a le dva člana družine tako da si veliko prevajamo in sklepamo kaj hoče kdo povedat. Včeraj smo imeli še skupno zabavo z gosti iz tujine in opazili smo, da smo Slovenci korak naprej pri zabavah v smislu druženja brez telefonov in ustvarjanja boljšega razpoloženja. Danes imamo družinski dan, to v osnovi pomeni, da naj bi spali dlje, a moč navade zmaga tako, da sem že dolgo pokonci. Po res obilnem zajtrku in budnici, ki je bolj ustrezala Adamu, metal, rock in podobne zvrsti so priljubljene v tej družini, smo se odpravili na “laser tag”. Igra podobna paintballu le da se strelja z laserji brez bolečin. Nato smo izmučeni odšli še v trgovino po meso za žar. A to ni enako kot pri nas kot doma. Sedaj po kosilu čakamo in hitimo novim dogodkom naproti.