Državo zaznamujejo gozdovi, ki pokrivajo kar 69 % ozemlja, in ledeniška jezera iz zadnje ledene dobe. Na Finskem uspeva več kot 1100 drevesnih in drugih rastlinskih vrst. Breza je eden izmed naravnih simbolov
Finske. Gozdovi nudijo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med drugim tudi divjim živalim, kot so divje gosi in labodi, polarna lisica, ris in volk. Gozdovi so pljuča države in najpomembnejši
naravni vir ter tudi zelo pomemben izvozni artikel v različnih oblikah (les, drevesne mladike).
Na severu dežele sonce poleti ne zaide 73 dni, kar imenujejo polnočno sonce. Zaradi tega je pokrajina dobila vzdevek Dežela polnočnega sonca. Pozimi se sonce za 51 skrije za obzorje in nastopi mrzla polarna noč. Povprečna julijska temperatura je 17 stopinj, februarska pa – 6 stopinj. Finski del Laponske na severu dežele ima najnižje zimske temperature, saj lahko padejo tudi pod – 30 stopinj celzija.
Polarni sij ali avrora je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Ta čudoviti naravni pojav je aurora borealis ali severni sij verjetno poimenoval francoski filozof Pierre Gassendi leta 1621 po rimski
boginji jutranje zarje Avrori. Že prej sta ga
opisala Aristotel in Plinij.
Oblike polarnega sija so različne: od
svetlečih lokov, pasov in vencev do svetlečih madežev, ki so podobni osvetljenim oblakom. Najbolj razgibani so nagubani pasovi, ki spominjajo na ogromne svetleče zavese, ki se gibljejo po nebu. Šibki polarni siji so pogosto bele barve, bolj poudarjeni so rumenozelene in rdeče barve.
