Po devetih dneh, sva končno dočakala dejansko praktično delo. Ves čas do zdaj sva imela samo teoretični pouk in še ta je bil v Danščini, njihov profesor je pa znal bolj malo angleščine.
Ko sva prišla v šolo, sva že vedela, da bova danes delala z žerjavi. Potem so naju prestavili v nov razred. V razredu je samo 7 dijakov, stari vse do 50 let. Nov profesor, Jon, ki naju od zdaj naprej poučuje, je zelo duhovit in glasen, cisto drug kot pa prvi profesor. Prvo uro smo malo preučevali žerjava, po odmoru smo si pa nadeli čelade in se obuli v delovne čevlje.
Jon nas je vodil do njegove skladiščne hise, v kateri so bila tovorna vozila in viličarji. Zapeljali smo jih ven. Najprej nam je predstavil kako žarjavo dela in kako ostati varen. Preden smo lahko natovarjali, smo morali sami pripeljati palete tovora. Vzela sva viličarje medtem, ko nama je sošolec pokazal kateri tovor rabiva vzeti. Šola ima ogromno dvorišče, po katerem se lahko prosto voziš. Ko smo tovor postavili blizu vozila, smo hitro začeli natovarjati in raztovarjati raznolike tovore.
Bilo je veliko bolj zanimivo kot pa navaden pouk, saj sem prvič opravljal žarjavo. Tudi sošolci so prvič probali delati z njem. Sprva smo se še lovili z komandam in s tehniko nalaganja. Vedno je eden na komandah, drug pa drži tovor za stabilnost. Osebi, ki drži tovor pri miru se v angleščini reče “cutter”. Ta mora tudi dajati navodila upravljalcu, saj upravljalec ne vidi kaj se dogaja s tovorom tako pozorno. Pogosto smo menjali vloge, da smo vsi probali. Par palet sem naložil in sem že dobil občutek za delo. Čas je šel zelo hitro. Na koncu smo vse pospravili in se odpravili domov.
