Kot logist bi moral imeti razpored dela že vnaprej določen. Vendar tu ni tako, tu si profesorji sproti odločajo, kdaj pridemo v šolo in kaj, bomo delali. Ampak to še ni vse, skoraj vsi profesorji logistike so zboleli, zato v ponedeljek nisem odšel v šolo.
Sedaj, ko je najin mentor Anti prišel nazaj, sva dobila veliko dela. Delo je bilo že vnaprej določeno za vsak dan posebej. Poslal naju je k Tomiju, profesorju, ki ne zna dobro angleško, vendar to ni ovira. On nama je najprej pokazal, kako se določena naloga naredi, potem pa sva za njim ponovila. Ko vidi, da sva se malce naučila, nama da težjo nalogo. Danes nama je pokazal, kako se operira z regalnim viličarjem. Prvo sva se učila voziti v krogih naprej, nato pa v obratno smer. Ko sva znala voziti, nama je pripeljal dve paleti zloženi ena na drugi. Najina naloga je bila, da sva zgornjo paleto dala na tla in potem vrnila nazaj na drugo. Po končani nalogi pa je prišel težji del. Viličar je zapeljal do regalov ter nama naročil, da spustiva na tla najvišje zloženo paleto in po tem to vrneva nazaj na regal. Pri tej nalogi nisi smel narediti napake, saj bi z napako razsul blago po tleh in ga uničil. Medtem ko sem jaz vračal paleto na regal, sta se profesor in moj sošolec pogovarjala, da bi skupaj odšli na hokejsko tekmo.
Ko sva oba s sošolcem brez napak prestavila palete, smo odšli v nakup vstopnic za tekmo. Seveda, ker sva dijaka, sva vstopnice dobila ceneje. Ta dan je bil zelo dober, saj se nama je zaradi odhoda po vstopnice delovni čas skrajšal za dve uri.
