DISET HIKTARU ZAZIDLIVE PRCELE, PAS MOJA

Naš prvi šolski dan, se je začel, kot bi se moral vsak. Z vonjem po sveže kuhani kavi, ker pa sanje ne morajo trajati večno, smo se morali odpraviti v šolo. Po nas je prišel tukajšnji koordinator Tomas in nam pokazal našo pot do šole. Tam so nas že pričakovali, da nam jo razkažejo. Zelo hitro sem spoznal, da z mojim znanjem angleščine, če tudi ni ne vem kaj, nebo težav, saj tudi oni ne blestijo v njej. Šole tu so res ogromne, saj se razprostirajo na območju 10-ih hektarjev. Sprehajali smo se iz stavbe v stavbo in kar ni in ni bilo konca. Po kosilu smo se ločili. Aneja in Ana sta ostali na tej šoli, najin program pa se trenutno odvija na drugi lokaciji. Ko sva prišla tja sva imela priložnost pokazati najino znanje varjenja s tehniko TIG. Seveda jaz nebi bil jaz, če ob tej priložnosti ne bi pokazal svoje hitre jeze v primeru če me neka zadeva milo rečeno HECA. V tistem trenutku sem zaradi jeze izrekel, kar nekaj sočnih besed, ko pa sem se ozrl okoli sebe, je takoj za mojim hrbtom stal najin učitelj, ki je le prestrašeno gledal in rekel yes very nice, saj je bil vidno navdušen nad najinim delom. Z Jako sva se le spogledala in se nasmejala. Še dobro da me ni razumel niti besede. Drugače pa imajo opreme in znanja na pretek.

Kis d b vh reku d se nm kr dugaja…. TIMOTEJ BALOH.

Oglejte si tudi