Zjutraj sem bila malo v skrbeh glede današnjega dne, saj nisem bila čisto prepričana o nadaljnjem delu v šoli.
Nerada priznam, ampak, ko sem prišla v delavnico se mi ni sanjalo kaj naj naredim, da bom zaposlena vsaj za nekaj časa. Projekt, ki nama ga je dala profesorica na začetku izmenjave sem že dokončala. Narediti je potrebno samo še predstavitev in »mood board« kjer predstaviš svoj izdelek in postopek le tega, s pomočjo slikovnih gradiv in morda krajšega opisa.
Čas sem si krajšala s pogovarjanjem, svetovanjem in poskušala biti v pomoč sošolki, vendar je tudi tukaj kmalu zmanjkalo dela zame. Ker veliko bolj uživam v šivanju, kot v gledanju v zrak, sem si želela ustvariti še kakšen izdelek. Do konca izmenjave imamo samo še slab teden, zato sem bila malo negotova glede tega ali bi mi uspelo zašiti še kaj ali ne.
Po kosilu, ki je bilo božansko, sem končno zbrala pogum in odšla do profesorice. Vprašala sem jo, če se strinja z idejo, da se lotim novega projekta. Na moje začudenje, je bila nad mojo idejo navdušena in mi v trenutku želela pomagati in svetovati. Po krajšem razmisleku sem se odločila za nekaj malo drugačnega od našega prvega projekta, in sicer obleko. Za to idejo me je inspiriral srebrn material, ki me je nadvse prevzel.
Polna navdušenja sem naredila kroj in se lotila krojenja. Uspelo mi je tudi že nekaj zašiti, vendar je bilo dne prekmalu konec. Komaj čakam, da se v ponedeljek vrnem za šivalni stroj in nadaljujem kjer sem ostala.
