Danes se je zgodil čudež. Z Rokom sva doživela prvi res sončen dan v dveh tednih. Ker je to čudež podobne razsežnosti kot da bi se nama prikazala Marija, sva se takoj odločila, da bova dan izkoristila za sprehod po sončnem mestu. V tem letnem času je sonce tukaj res redko, tako da sva bila vesela da bova saj enkrat lahko videla sončen dan. Ponavadi tu zmeraj piha in je oblačno, tako da je bila sprememba zelo dobrodošla.
Pot naju je peljala čez star center mesta, ki je poln starih tradicionalnih hiš in pa malih trgovinc. Nato sva prišla do obale kanala, ki teče čez mesto, in se tam se malo ustavila, usedla in uživala v razgledu. V bližini je bil velik hotel, ki ima v 17. nadstropju razgledno točko. In sicer ima celo nadstropje v steklu, tako da imaš razgled na vse strani. Bilo je izjemno. Sploh ker je bilo zastonj. Ko sva končala z ogledom sva sklenila iti nekaj pojesti. Odločila sva se za pico. Šla sva v lokalno italijansko picerijo in bila zelo navdušena in najedena (mogoče celo preveč). Pica je bila odlična. Zatem se je začelo že oblačiti in sva sklenila iti domov.
Jutri naju pa čaka spet praksa. Hkrati se je veselim a tudi ne, ker ne bo možno spati do 10ih. Vsega lepega (vikenda) je nažalost enkrat konec.