Moja dnevna navada s Stašo je že iz drugega tedna postala, da greva vsak dan u Starbucks na kavo ali katero drugo pijačo. Do zdaj naju delavci tam že prepoznajo takoj ko vstopiva notri in izbirava kaj bi želeli naročiti.
Pogovarjali sva se z prijaznim delavcem Oscarjem medtem ko je sprejemal in pripravljal najna naročila. Vprašal naju je iz kje sva in sva rekli iz Slovenije in da sva tukaj na izmenjavi za en mesec. Rekel nama je, da ve kje je Slovenija in da tudi pozna nekaj naših košarkaških in nogometaših igralcev. Dobili pa sva tudi usaka svojo kartico kjer zbiraš žige in ko jih zbereš 10 dobiš zastonj pijačo. Vedno so nama dali žigov enkrat preveč zato sva kar hitro prišli do te zastonj pijače.
Ko sva se odpravili do tja u ponedeljek nisva bili ravno prepričani če bodo sploh imeli odprto saj so na ta dan imeli praznik. Na najno srečo so bili odprti in najno naročilo je sprejel nihče drug kot Oscar poleg tega pa nama je dal še dodatno kartico usaki z že z vsemi žigi. Vprašal naju je koliko časa bova še tukaj in ko sva mu odgovorili, da je to najn zadnji teden je žalostno odgovoril, da naju bo pogrešal.
To nama je dalo še dodatno pritrditev, da so ljudje tukaj res prijazni in dobrosrčni. Tega nebova nikoli pozabili in mogoče če greva še enkrat u bližnji prihodnosti na Tenerife ga lahko še kdaj srečava.
