Olaaaaa!
Dan se je začel čisto preprosto sončno jutro, tako kot ostali. Dopoldne smo preživele v šoli in izdelovale kopalke . Šivanje kopalk se mi je zdelo zelo zanimivo saj sem prvič izdelovala kopalke, po moji meri. Edini problem je bil material saj je elastičen in spolzek to je bila edina ovira. Dan v šoli se mi ni dosti vlekel. Po končanem pouku smo s sošolkami odšle na tramvaj in doma pripravile za jest. Dan je bil prečudovit zato ga je bilo potrebno izkoristit. Z Zalo sva se odločili da bova še malo bolj izkoristile lep dan, zato sva se odpravili po lepih ulicah Santa Cruz.
Seveda po dveh urah hoje in slikanja sva v centru obsedeli čisto izmučeni. Ob sedenju na klopci se nama je pridružil starejši gospod in začel komunicirati z nama. Med sabo se nismo znali sporazumevat zato sva z Zalo uporabile prevajalnik. Spregovoril je znama in dejav par besed s katerimi sva mu z Zalo hoteli pomagati. Odšli sva v trgovino ter kupili vodo in nekaj hrane. Zahvalil se je nama ogromno in rekel ” Vse dobro se vamo bo vrnilo”. Ob tem stavku sva z Zalo veseli da tudi, če ni potreboval najne pomoči veva, da sva naredile nekaj dobrega. Seveda po tem čustvenem dogotku sva hoteli še malo smeha in sva po ulicah Santa Cruza tekli tudi bosi in nakupovali obleke.
