V sredo, takoj po prihodu v šolo nas je profesor praktičnega pouka povabil na hokejsko tekmo med dijaki in profesorji.
Okoli 12 ure smo se odpravili na tekmo. Po nekaj minutah smo prišli na parkirišče sredi mesta. Nikjer sledu o hokejski dvorani. Nato pa šok. Profesor je pokazal na majhno kocko na sredi tarkirišča. “Elevator. We need to go down”.
42 metrov kasneje smo se nahajali znotraj ogromne dvorane v kateri sta dva hokejska igrišča na sredini pa kafič kjer lahko rekreativni drsalci in hokejisti pustijo svojo odvečno garderobo.
Veliko otrok se je učilo drsati, nekaj drsalcev pa je bilo profesionalcev. Na sosednjem igrišču so se medtem že pripravljali hokeisti.
Točno ob 13 uri se je tekma začela. Kljub temu da so igrali dijaki in profesorji je bila tekma brezkompromisna in na trenutke tudi nekoliko groba. Takoj na začetku so povedli dijaki, ki do konca niso več izgubili vodstva. Igra obeh ekip pa se je zelo razlikovala. Profesorji so bili bolje tehnično podkovani, dijaki pa so bili dosti bolj okretni in veliko hitrejši. Končen rezultat je bil 7 : 5 v prid dijakom, ampak nakoncu sta si obe ekipi podali roke in odšli z igrišča z nasmehom.
Presenečen sem bil da dijaki igrajo proti profesorjem. Zanimivo je videti da spoštovanje ki ga imajo dijaki do profesorjev med poukom, za trenutek izgine in igrajo kot enakovredni igralci.
Še vedno pa sem pod vtisom hokejske dvorane pod zemljo. Res nevrjetno ampak izjemno pametno in praktično.