6ih popoldne, ko prispemo na končno železniško postajo dočakamo Seppota in Teuvota. Že pri sami vožnji do stanovanje ,se mi je zdelo, da so narejeni zelo na počasi ,ampak sem si mislil “ah to se mi samo zdi, saj sem tudi sam zelo zmatran in vidim stvari drugače”. Drug dan je prišel čas za razkazovanje delavnic in učiteljev in ko smo si vse ogledali sem videl ,da se pri prvi ocenitvi ljudi na Finskem nisem zmotil. Ljudem se ne mudi nikamor, vsako stvar ti naroči tako, da ti je jasno, da moreš narediti zelo na počasi. Ljudje si na Finskem rečejo” jutri je nov dan ,bomo jutri naredili”, a kljub počasnosti je ravno tako vse narejeno. Delo se prične za učence ob 8ih zjutraj in delajo do 2h popoldne. Med delom seveda ob 10ih kava 15minut(tudi za učence) in pa ob 11ih malica za pol ure. Ko pa je delovnik do 4ih popoldne pa imajo kavo še ob 2h. Delo poteka sproščeno, učenec, ki ima vozniško dovoljenje pripelje avtomobil v delavnico na dvigalo. Večina avtov so v lasti šole ,pripeljejo pa tudi kakšne stranke, dobrodošlo in priporočljivo pa je tudi , da pripeljejo dijaki svoj avtomobil. Na Finskem lahko opravijo vozniško dovoljenje že pri 17ih letih, saj imajo zelo slabe prometne povezave z javnim prometoma. V primerjavi s Slovenijo ,ko vidiš dijake sedeti v delavnici imaš občutek ,da bo prišel učitelj in jih nadrl. Na Finskem je to normalno ,da ko ni dela ,da se usedejo in pogovarjajo ,so na telefonih itd. Ko sem bil prvi dan na praksi v šoli in ko je zmanjkalo dela mi je bilo prav nerodno in dolgočasno ,saj sem navajen da se dela in ne sedi in gleda v telefon ampak, tak način imajo in njim zelo ustreza. Takoj ,ko smo prišli smo dobili zaupanje in svoje delo, kar je zelo lepo in vredno ceniti.
