Vse od našega prihoda na Finsko s sošolcem poskušava navezati stike s sošolci, vendar nama po skoraj treh tednih še vedno ne uspeva najbolj.
Sicer imava v šoli zelo zgovornega sošolca po imenu Roope, s katerim smo šli na bowling, vendar nimamo nikoli skupnih zadolžitev, da bi se lahko bolj povezali. Prav tako sva z Mihom ta teden delala v podjetju Taipale, zato se z Roopejem nismo videli.
V podjetju so naju v torek in sredo ločili. Vsak je šel k enemu od voznikov in z njim preživel dan. Na srečo je bil moj voznik za razliko od večine Fincev, ki sem jih spoznala pred tem, zelo zgovoren. Prvi dan sva bolj ali manj primerjala šolanje v Sloveniji in na Finskem ter komentirala trenutno dogajanje. Videlo se je, da sva oba še nekoliko zadržana in ne veva točno o čem bi govorila. Kljub temu sem upala, da bom naslednji dan lahko spet delala z njim, saj se mi je zdelo, da ostali niso tako sproščeni.
Moja želja se je izpolnila in tudi naslednji dan sem lahko delala z njim. Najin prvi postanek za raztovor je bil v trgovini. Prodajalka ga že pozna, zato naju je ob prihodu ogovorila. Jasu ji je povedal, da ne razumem finsko, potem pa sta se še malo pogovarjala. Zunaj mi je povedal, da je prodajalka komentirala, kako je angleščina za Fince težka, čeprav je veliko enostavnejša od finščine. Nato mi je na YouTube-u pokazal posnetek islandskega komedijanta, ki komentira skandinavske jezike.*
Dobro sva se nasmejala, nato pa se je po radiu predvajala finska pesem. Vprašal me je, kakšna se mi zdi in povedala sem mu, da mi deluje vesela, prijetna. Zasmejal se je in rekel, da pesem govori o samomoru ter da ne razume, zakaj imajo vse finske pesmi z negativno vsebino najbolj veselo melodijo. S tem se je začel pogovor o Fincih, njihovih navadah in načinu življenja. Znano dejstvo je, da je Finska visoko na lestvici samomorov. Jasu pravi, da je poznal vsaj 20 ljudi, ki so si vzeli življenje. Prav tako mi je povedal, da ima veliko ljudi probleme z alkoholom. Pravzaprav imajo prav poseben izraz »kalsarikännit«. Izraz naj bi pomenil (običajno petkovo) samotno popivanje v spodnjicah na domačem kavču. Takoj sem pripomnila, da to zveni precej depresivno in osamljeno in Jasu mi je razložil, da je tu to nekaj popolnoma običajnega.
Kot so mi vsi poprej že dokazali, mi je povedal, da so Finci zelo zaprt narod. Rekel je, da se redko pogovarjajo s tujci, če imajo s prijatelji zabavo, ne govorijo dokler niso pijani in da je z zaročenko lahko v tišini tudi do 5 ur naenkrat. Razložila sem mu, da je v Sloveniji situacija popolnoma drugačna in da sedaj razumem, zakaj ima toliko ljudi težave z alkoholom in depresijo.
Na koncu sva med pogovorom skakala iz teme na temo. Malo sva se vračala na že omenjene teme, vmes sva se dotaknila tudi kakšne nove. Vse bolj ali manj le za razbijanje tišine in preganjanje dolgčasa. Ko sva prišla nazaj do skladišča, mi je povedal, da mu je bilo všeč imeti tako zgovorno sopotnico in da mi želi lep preostanek izmenjave, saj ga do mojega zaključka v podjetju ne bo.
Vesela sem, da sem lahko delala z njim in upam, da bom do konca izmenjave srečala še koga, ki bo tako zgovoren.
*VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=OSacz4GHQjs
