Ob delu v Ivecotu sem imel čas za pogovor z sodelavci. Med menjavo dvigal za motorje ter popravljanju cartov je beseda zmerom nanesla na počutje v mestu,kako se razlikuje od mojega domačega okolja, kaj počnem v prostem času ter podobno. V treh tednim moram reči smo se kar dobro spoznali. Največkrat slišana beseda iz ust sodelavcev je bila narava, odmik za sebe ter uživanje v sprehodih ter razgledih. Mogoče prej doma nisem opazil kako velik vpliv ima narava do človeka, do njegovega razpoloženja ter zdravja. Veliko ljudi pogreša naravo pa čeprav je Madrid polen zelenih parkov ki imajo prekrasno urejeno grmičevje ter poti. Ampak pomen narave pride šele v nekakšni “divjini”. Tam, kjer ni makedamskih ali alsvaltnih poti, kjer čez pot zaide kakšna drevesna korenina ter pot nima označenega cilja ter najbljižje metro postaje. Ljudje hrepenijo po odmiku od betona ter avtomobilov in množice ljudi. Seveda živijo tudi za avtomobile, hitre motorje, diskote in podobno ampak med njimi sem največkrat začutil veliko strast po uživanju v pokrajni ter raziskovanju gozdov in travnikov. Ko sem jim pokazal slike iz Slovenije ter domačo pokrajno Šentjerneja objetega z Gorjanci sem bil ponosen ter srečen da prihajam z “podeželja” ter da imam možnost dihati zrak polen narave, vonja dreves ter življenja. Sliši se smešno ter pocukrano ampak kot pravijo: “nekaj je v drevesih”. Mati narava nam ponuja najboljše depresivno zdravilo ter oddih od sodobnega sveta polnega elektronike ter svetlobnohitrostnih informacij. Vsak od spoznanih ljudi se saj 2x mesečno odpravi na izlet v hribe, pravijo da jim odpre dušo, se pomirijo ter resnično družijo z prijatelji ali družino. Brez telefonov, slušalk, zategnjenih delovskih oblačil. To jih sprosti ter zbliža z majhnimi podrobnostmi za katere so mnogo hvaležni. Sprostite se in pojdite malo v naravo pa četudi je to samo malo večji park. Odklopite se od mobilnih naprav ter zadihajte drevesno lubje, travo ter prisluhnite ptičkam le tedaj vam bojo povedale vse,kar še ne veste.