Promet na Finskem se ne razlikuje dosti od prometa pri nas. Peljejo se z avtomobili, avtobusi, vlaki in po nekateri mestih celo s tramvaji. Imajo tudi letališča in pa seveda pristanišča.
Še posebej zanimivo pa je eno prevozno sredstvo, ki ga lahko vidiš skoraj na vsakem pločniku, to je električni skiro. Skiroji so tako popularni, saj si ga lahko enostavno izposodiš prek aplikacije na telefonu, se odpelješ do želene točke in ga samo pustiš tam, brez skrbi da bi ti ga kdo ukradel. Poleg tega so še dosti hitrejši, kot če bi šel peš in bolj okoljevarstveni kot avtomobil. Tudi v Sloveniji imamo že nekaj podobnega, samo definitivno jih še nimamo tako veliko, kot jih imamo tukaj.
Kar veliko se razlikujemo tudi po bontona v prometu. Tukaj so vsi vozniki veliko bolj strpni in prijazni. Najbolj se to vidi na prehodu za pešce, ko ti vsak voznik vstavi, pa čeprav si še kar daleč in te počaka, da varno prideš na drugo stran. Tudi ko se pelješ po avtocesti, ni kakšnega nesramnega prehitevanja, hupanja ali izsiljevanja.
Še ena zanimivost pa je kako tukaj pridobivajo vozniški izpit. Imajo možnost, da ga naredijo tako kot pri nas, v avtošoli z inštruktorjem ali pa da jih naučijo kar starši in grejo na koncu samo na glavno vožnjo. Za to drugo možnost pa morajo starši opraviti neke osnovne tečaje, da lahko pravilno predajo znanje svojim otrokom. Ta možnost se mi zdi nadvse praktična, saj si lahko tako veliko bolj sproščen za volanom pa še veliko ceneje je vse skupaj. Načeloma izpit lahko pridobijo pri 18. letih, imajo pa tudi izjemo, za dijake, ki živijo predaleč stran od šole. Ti dijaki ga lahko naredijo že pri 16. in ga uporabljajo samo za pot do šole in nazaj.
Promet tukaj mi je veliko bolj všeč kot pri nas. Poleg tega pa še bolj komaj čakam da pridem domov in čim hitreje naredim izpit za avto, da bom lahko tako vzorna voznica kot so vozniki na Finskem.