Ravno včeraj sem razmišljala o življenju, ki ga trenutno živimo. Z neznancem si primoran deliti vse. Spalnico, kopalnico, kuhinjo skratka čisto vse. Trenutno je življenje polno kompromisov ampak tako je vedno ne glede na to kje smo.
Navajena sem živeti z doma, saj že skoraj 2 leti nisem skoraj nič doma, tako da posledično tudi nimam domotožja in sem klice z domačimi navajena že iz Slovenije. Sem pa dobila pohvalo od svojih babic, da ju sedaj večkrat pokličem in me tudi večkrat vidita, saj ju pokličem preko video klica.
Je pa Finska država, ki se ne zmeni za tujce, ki prihajajo k njim. Vsak izdelek pri nas ima več jezikov na deklaraciji, da lahko vsi razumejo kaj sploh kupujejo. Tukaj je drugače, saj vse piše v finščini in karkoli primeš v roko si moreš najprej prevesti, da ugotoviš kaj sploh gledaš.
So pa tudi smešni po drugi strani, ker ali imajo res zelo veliko pakiranje ali res zelo malo, vmesnega pakiranja ni. Znamke, ki jih v trgovinah poznamo so le Barilla in Knor.
Seveda sem navajena zimskih oblek, saj sem zelo zmrzljiv človek in ko gledam kako so punce tukaj oblečene me zebe še za njih. Zelo so lepe poletne majčke ampak bi verjetno premislila ali bi poletno majčko oblekla celo junija. Ko zapiha njihov severni veter so tudi oblačila pod oblačili premalo, noben šal, kapa niti rokavice ne pomagajo zato me res preseneča, da so ljudje zime tako navajeni.
Na zgornji sliki se vidi kako sva oblečeni midve s Tamaro, moramo pa tudi vedeti, da imava obe pod hlačami še pajkice. Gospod na stopnicah in gospa poleg naju že hodita okoli brez bunde le z vetrovko ali brez vsega.