Finska je zelo umirjena država. Kot prebivalcu balkanske dežele, mi to niti ne ugaja, ali pa tega samo nisem navajen. To v meni še bolj prebudi domotožje po naši prelepi Sloveniji. Da ne omenjam, da od kar smo tu, sonca ni bilo niti eno celo uro, za zvezde pa niti ne vem, če še obstajajo. Glede na to, da so Tampere drugo največje in najbolj priljubljeno mesto na Finskem, ljudi na ulicah praktično ni. Tu nihče ne hodi v lokale, čeprav je teh na pretek. No, da ne bom razširil samo slab glas o Finski, pa moram predvsem pohvaliti njihovo prijaznost. Nikogar ne vidiš da bi se vrival, mlajši starejšim odstopajo mesta na tramvaju, četudi oni niso prosili zanj, vsakogar lahko vprašaš za nasvet ali napotke in vsak ti bo pomagal po svojih najboljših močeh. Vozniki tu so tako umerjeni, da zaustavljajo vozila še predno se jaz odločim, če bom sploh prečkal cesto. Sirene reševalnih vozil, pa se zaslišijo tako poredko, da ne vem ali tu ni nesreč ali pa imajo zdravstvo še slabše od našega J. Mislim, da bo tisto prvo. Čeprav so zelo zadržani in se držijo bolj zase, zlahka odpreš pogovor z njimi. Seveda večina pogovorov tu poteka o hokeju, tako da je potrebno kar paziti, da ne omenjaš napačnega kluba, saj so tu navijači zelo zagreti.
Lahko bi rekli da tu naš rek »pravila so zato da se kršijo« ne velja. Ipak ni to THIN… Timotej Baloh