Na otoku Tenerife ljudje zelo slabo govorijo angleško, večina je sploh ne zna. Zato se je zelo težko tukaj sporazumevat z domačini.
V obeh službah nihče ne zna, tudi ko smo bili prvi dan v šoli eni učitelji niso znali, sporazumevamo se z rokami in prevajalnikom. V gostilnah in trgovinah je enako. Ko natakar ali prodajalec začnejo govoriti po špansko jih opozoriva, da govoriva angleško in naju samo začudeno gledajo.
V trgovini nama je ena gospa po špansko začela nekaj razlagat, nato sva ji rekli, če lahko angleško prosim in je samo zardela in odšla. Drugič nama je ena starejša gospa po špansko rekla, da sva zelo lepi in imava zelo lepe velike oči, sva se ji zahvalili in nato je odšla.
So pa tudi nekateri, ki znajo angleško. Na blagajni v trgovini naju je en gospod poslušal in vprašal, če govoriva nemško ali angleško, rekli sva da govoriva angleško in nato se nama je predstavil. Ime mu je Ferdi. Rekel nama je, če rabiva kakšno pomoč. Vprašali sva ga, če je kje blizu kakšna dobra restavracija. Povedal nam je za dve restavraciji, ena z njihovo značilno morsko hrano in eno z njihovimi značilnimi sladicami. Predlagal nama je tudi kaj naj poizkusiva, nato naju je vprašal iz kot sva. Povedali sva, da prihajava iz Slovenije. Bil je zelo presenečen, rekel je da je to majhna država z samo dvema milijona prebivalcev, ampak da nas je že veliko srečal na tem otoku. Mi dve sva bili še bolj presenečeni, ker je vedel za našo malo Slovenijo. Ko smo se poslovili nama je rekel, da nama želi še veliko potovanj v tujino in da se še kdaj srečamo.
