V podjetjih smo bili razdeljeni po skupinah, po dva dijaka skupaj. V tem podjetju smo bili od 11:00 do 16:30. Za pričetek dneva smo prvo, skupaj z našim mentorjem Alexom, odšli do njegovega delovnega mesta, kjer smo skupaj pogledali, kaj je danes na razporedu, ter nato pogledati maile. Potem smo izdelovali račune, v njihovem sistemu. Naredili smo tudi naročila, katere izdelujejo v tem istem sistemu. Malica je bila vsakič okoli 14 ure, kjer smo odšli v njihovo jedilnico, katero so imeli v isti zgradbi. Tam so imeli mikrovalovne pečice, kjer si lahko pogreješ svojo hrano, katero so delavci večinoma prinesli od doma. Imeli so tudi razne aparate s kavo in hrano. Parkrat na dan smo tudi šli skupaj v skladišče. Vsakič, ko smo šli v skladišče, sva rabila s sošolko na čevlje pritrditi posebne čepice, ki zaščitijo nogo. Veliko smo se hecali o teh čepicah. Največkrat smo odšli v skladišče zaradi zaposlenega, kateremu so dali vzdevek Jay. Njegovo delo je bilo kontrolirati »runnerje«, enega od njihovih izdelkov, ter jih nato po potrebi popraviti. Jay ni znal govoriti angleško, jo je pa vsaj nekaj razumel, tako da smo se lahko vsaj malo pogovarjali. V podjetju imajo Excel tabelo z naročili, vendar so bile tudi parkrat težave, ker jo lahko samo en na enkrat spremeni. Zato smo tudi velikokrat odšli v skladišče preveriti, ter se osebno pozanimati o naročilih. Poleg delovnega mesta sošolca Alexa, smo bili tudi skoraj vsak dan na delovnem mestu enega njihovih sodelavcev. En je imel delo narediti pošiljke naročil, za katero je velikokrat uporabil transportna podjetja DHL in Schenker. V podjetju so imeli med skladiščem in pisarnami stopnice, katere so bile zelo nizke na mestih, na stropu so celo imeli nekaj mehkega pritrjeno. V podjetju so bili vsi zelo prijazni in nam skušali pomagati, se družiti in nam priporočiti stvari za ogled in hrano, ter kje to dobiti. Pretežno so znali angleščino v pisarnah, ter se zelo potrudili, ko nekaj niso razumeli. Na koncu sva jih s sošolko tudi naučila par slovenskih besed.
Bilo mi je všeč, da so bili tako angažirani za nas, ter da so se trudili, da bi nas kaj naučili. Želeli so tudi izvedeti več o nas in kako je v Sloveniji.
